Nadvse zanimivo, gospod minister!

Natančno sem si pogledal korespondenco med obema glavnima akterjema in ključen urednikov odgovor, za kaj ne bo objavil teksta, je bil ta, da je dr. Rupel še na isti dan (4.11.) ko je tudi Markeš že obljubil objavo, dvomil da se bo le-ta zgodila.

Prvič. Kako lahko Markeš ve, da zun.min. 4.11. ni prispevka napisal preden je šel brat njegovo pojasnilo o predolgem tekstu. Dvomim, da Rupel mrzlično pregleduje svoj mejl, kdaj mu bo Markeš kaj napisal. Drugič. Markeš je dr. Ruplu na začetku avgusta vehementno in nedvoumno dal vedeti, da njegove kolumne v Delu več niso zaželene. Skepsa dr. Rupla, da bo kakšen njegov nov prispevek objavljen, je bila torej upravičena. Ta famozni 4.11. na katerega Markeš stavi svojo odločitev, je dejansko prozornost od prozornosti. Namesto, da bi na Delu z veseljem objavljali neke lucidne in insajderske poglede na zunanjo politiko iz prve roke, iščejo vse možne razloge, da tega ne bi storili.

Markeš se mora zavedati, da po svetu obstajajo tudi državni časopisi, ki so izredni brani (najmanj tako kot drugi časopisi na trgu), tako kot denimo Rossiskaja gazeta, primerljiva z našim Uradnim listom, kjer se poleg objave zakonov, objavljajo še odlični intervjuji s politiki (tako iz Rusije kot iz sveta) in s pomembnimi svetovnimi tvorci javnega mnenja. Tam zunanji ministri seveda ne rabijo prosjačiti za vsak prispevek…

Vaših člankov v časopisju raje ne berem, ker mi je lažje pri srcu, če ne vem, kaj se dogaja v vaši glavi. Zadnje nekaj mesecev sem uspel pozabiti na vas, dokler me niste spomnili, naj glasujem za Türka, da pokažem, da vaše bedastoče ne delujejo. Še najraje bi imel, če bi se potuhnili in počeli kar mislite, da je treba. Če že morate biti zunanji minister.

Z deželami, v katerih zunanji minister po želji in nareku plasira članke v medije (npr. bivše sovjetske republike na JZ mejah Rusije), se baje ne želite primerjati. Poleg tega stavim, da bi vas lektura užalila, saj se vam slogovno vidi, da zadnja leta ne pišete dovolj.