Končati zmedo
V preteklih dneh so me večkrat vprašali, zakaj sem leta 1992 podprl kandidaturo današnjega predsedniškega naslednika Danila Türka za slovenskega veleposlanika v OZN in zakaj sem ga celo pohvalil – čeprav so ga v času osamosvajanja, avgusta 1991, v Ženevi imeli za predstavnika Jugoslavije. Odgovor je preprost in ga je mogoče prebrati v moji knjigi Skrivnost države (1992) na straneh od 259 do 261. Po osamosvojitvi je bilo potrebno postaviti vsaj minimalno mrežo diplomatskih predstavništev. Novih diplomatskih talentov smo imeli bolj malo. Za veleposlanike in druge visoke predstavnike sem praviloma predlagal slovenske diplomate, ki so bili do osamosvojitve dejavni v prepletenem slovensko-jugoslovanskem sistemu. To so bili poleg Danila Türka npr. Ernest Petrič, Boris Frlec, Ivo Vajgl, Zvone Dragan, Marko Kosin, Iztok Simoniti, Roman Kirn, Božo Cerar, Alfonz Naberžnik, Gregor Zore, Matjaž Kovačič itn. Kot poročam v knjigi, sem skoraj v vseh primerih imel velike boje s kolegi v Demosu.
Švedski zunanji minister Bildt je v svojem blogu omenil, da ga pišem tudi jaz. Ko sem bil pri britanskem zunanjem ministru Milibandu, sva skupaj nastopila za njegov blog. Miliband namesto tekstov objavlja posnetke izjav. Finski zunanji minister Tuomioja je pisal dnevnik, ki so mu ga objavljali v glavnem finskem časniku. Pri nas se »javna diplomacija« šele uveljavlja. Medtem ko me je prejšnji urednik Dela Jančič spodbujal, naj dvakrat na mesec napišem prispevek za Gostujoče pero, se mi je novi urednik Markeš takoj po prevzemu uredništva za sodelovanje »zahvalil«. Pred odhodom na Kitajsko (4. novembra) sem Delu poslal za objavo tekst Končati zmedo, vendar ga – kot sem domneval že v začetku – niso objavili. Prijatelju, ki ima izkušnje z novinarstvom v drugih evropskih državah, se zdi ravnanje Dela nenavadno. V evropskih uredništvih praviloma ne zavračajo člankov svojih zunanjih ministrov. Lahko jih kritizirajo, vendar jih ne cenzurirajo. (Članek sem objavil na spletni strani MZZ: http://www.mzz.gov.si/nc/si/splosno/novice/novica/article//23668/?type=98 .) Ob tem poslušamo, da vlada nadzira in utesnjuje slovenske medije. Menda omejuje svobodo izražanja. Res narobe svet. O tem pišem v omenjenem članku. Res je potrebno končati s to zmedo!
Ta informacija je morda zanimiva v luči vprašanj, ki mi jih zastavljajo v teh dneh. Zanima jih, kako komentiram Janševo izjavo, da je vlada spričo takšnih razmer pripravljena tudi odstopiti. Svoj komentar sem že v začetku meseca napisal v članku, ki mi ga niso hoteli objaviti. Kako naj bi takšne razmere vplivale na predsedovanje Slovenije, je jasno. Končati je treba zmedo, sicer je treba odstopiti.
november 15th, 2007 at 09:20
Gospod minister, bili ste eden redkih, ki sem verjela vanje, ampak od vašega prestopa iz lds, pa sploh nisem njihova privrženka, mi se dozdeva , da je nekaj drugače. Ljudje se res spreminjamo, svoja prepričanja in pokončno držo je pa le dobro obdržati, pa brez zamere.
november 15th, 2007 at 09:36
Vse gre v kontekstu: “Mama, lej k me kr naprej hecajo, lej k mi un laže, lej k mi je žogo uzel …”. Pa vedno kakor koli se obrne, vedno vam je nekdo drug kriv, pa vedno zaradi nekih konstruktov …
Dokler bom sam vedno iskal krivca v spletkah, pri drugih …, sem le ena velika nula. In na ta način nikoli ne bom mogel spremeniti mnenja drugega.
november 15th, 2007 at 15:38
Gospod minister, ponovil bom del svojega komentarja, ki sem ga tu zapisal pred časom: priporočam se za branje zavrnjenih tekstov. Ta blog vam daje idealno možnost, da svoje misli objavljate v obliki kot se vam zdi primerna in ob času, ko se vam zdi primeren. Verjamem, da dvosmernost komunikacije pri bloganju ni ovira.
november 15th, 2007 at 19:18
Če vlada misli odstopit, potem verjetno gospod Rupel že kuje taktiko prestopa v SD, kajne?
november 15th, 2007 at 23:15
čeprav se z ministrom težko strinjam … mi je pa fajn, ker mnenje podaja javno … in še zastonj …
november 16th, 2007 at 08:09
Ne vem kako gledate na zadevo, vendar dajte že enkrat združite modrost z delavnostjo. Ni vse v delavnosti in pridnosti, tudi diplomatske iskušnje in modrost šteje. Tam v “dvorskih sobanah” naredite konec že enkrat s tem in pričnite delat za blaginjo ljudi, da nam boste v ponos ne pa v sramoto.
november 16th, 2007 at 13:57
Vas poskušam razumeti. Saj gre za politiko. Bi bilo pa zanimivo izvedeti od vas, kdaj bo vlada odstopila?
november 16th, 2007 at 14:37
Nakladanje Dimitrija Rupla kot običajno. Jaz sem prebral veliko tujega tiska, pase ne spomnim niti enega članka nobenega ministra… U, pardon, bili so neki članki bavarskega ministra za okolje… Ampak on se je vsaj držal nekih tem, za katere mogoče lahko rečemo, da so konsenzualno neoporečne (reciklaža, energetska učinkovitost).
Vaših člankov v časopisju raje ne berem, ker mi je lažje pri srcu, če ne vem, kaj se dogaja v vaši glavi. Zadnje nekaj mesecev sem uspel pozabiti na vas, dokler me niste spomnili, naj glasujem za Türka, da pokažem, da vaše bedastoče ne delujejo. Še najraje bi imel, če bi se potuhnili in počeli kar mislite, da je treba. Če že morate biti zunanji minister.
Z deželami, v katerih zunanji minister po želji in nareku plasira članke v medije (npr. bivše sovjetske republike na JZ mejah Rusije), se baje ne želite primerjati. Poleg tega stavim, da bi vas lektura užalila, saj se vam slogovno vidi, da zadnja leta ne pišete dovolj.
november 17th, 2007 at 00:57
[…] korespondenco med obema, ki kronološko dokazuje, da se je Rupel zlagal, ko je na svojem blogu javno zatrdil, da mu Markeš ni želel objaviti članka z naslovom »Končati zmedo« in s tem storil cenzuro. O […]
november 17th, 2007 at 09:31
Se ne strinjam niti z Markešem niti z medijskim, ampak se postavljam na stran dr. Rupla!
Natančno sem si pogledal korespondenco med obema glavnima akterjema in ključen urednikov odgovor, za kaj ne bo objavil teksta, je bil ta, da je dr. Rupel še na isti dan (4.11.) ko je tudi Markeš že obljubil objavo, dvomil da se bo le-ta zgodila.
Prvič. Kako lahko Markeš ve, da zun.min. 4.11. ni prispevka napisal preden je šel brat njegovo pojasnilo o predolgem tekstu. Dvomim, da Rupel mrzlično pregleduje svoj mejl, kdaj mu bo Markeš kaj napisal. Drugič. Markeš je dr. Ruplu na začetku avgusta vehementno in nedvoumno dal vedeti, da njegove kolumne v Delu več niso zaželene. Skepsa dr. Rupla, da bo kakšen njegov nov prispevek objavljen, je bila torej upravičena. Ta famozni 4.11. na katerega Markeš stavi svojo odločitev, je dejansko prozornost od prozornosti. Namesto, da bi na Delu z veseljem objavljali neke lucidne in insajderske poglede na zunanjo politiko iz prve roke, iščejo vse možne razloge, da tega ne bi storili.
Markeš se mora zavedati, da po svetu obstajajo tudi državni časopisi, ki so izredni brani (najmanj tako kot drugi časopisi na trgu), tako kot denimo Rossiskaja gazeta, primerljiva z našim Uradnim listom, kjer se poleg objave zakonov, objavljajo še odlični intervjuji s politiki (tako iz Rusije kot iz sveta) in s pomembnimi svetovnimi tvorci javnega mnenja. Tam zunanji ministri seveda ne rabijo prosjačiti za vsak prispevek…
november 18th, 2007 at 12:21
[…] je obljubil, da se bo pozanimal, članom odbora za zunanje zadeve pa je razdelil print zadnjega posta ministra Rupla na blogu. Nad tem so se zgražali kar vsi opozicijski poslanci, češ da to ni […]
november 18th, 2007 at 19:12
Dopisovanje med Dimitrijem Ruplom in Janezom Markešom
Nadvse zanimivo, gospod minister!