Dimitrij Rupel

V preteklih dneh so me večkrat vprašali, zakaj sem leta 1992 podprl kandidaturo današnjega predsedniškega naslednika Danila Türka za slovenskega veleposlanika v OZN in zakaj sem ga celo pohvalil – čeprav so ga v času osamosvajanja, avgusta 1991, v Ženevi imeli za predstavnika Jugoslavije. Odgovor je preprost in ga je mogoče prebrati v moji knjigi Skrivnost države (1992) na straneh od 259 do 261. Po osamosvojitvi je bilo potrebno postaviti vsaj minimalno mrežo diplomatskih predstavništev. Novih diplomatskih talentov smo imeli bolj malo. Za veleposlanike in druge visoke predstavnike sem praviloma predlagal slovenske diplomate, ki so bili do osamosvojitve dejavni v prepletenem slovensko-jugoslovanskem sistemu. To so bili poleg Danila Türka npr. Ernest Petrič, Boris Frlec, Ivo Vajgl, Zvone Dragan, Marko Kosin, Iztok Simoniti, Roman Kirn, Božo Cerar, Alfonz Naberžnik, Gregor Zore, Matjaž Kovačič itn. Kot poročam v knjigi, sem skoraj v vseh primerih imel velike boje s kolegi v Demosu.

Švedski zunanji minister Bildt je v svojem blogu omenil, da ga pišem tudi jaz. Ko sem bil pri britanskem zunanjem ministru Milibandu, sva skupaj nastopila za njegov blog. Miliband namesto tekstov objavlja posnetke izjav. Finski zunanji minister Tuomioja je pisal dnevnik, ki so mu ga objavljali v glavnem finskem časniku. Pri nas se »javna diplomacija« šele uveljavlja. Medtem ko me je prejšnji urednik Dela Jančič spodbujal, naj dvakrat na mesec napišem prispevek za Gostujoče pero, se mi je novi urednik Markeš takoj po prevzemu uredništva za sodelovanje »zahvalil«. Pred odhodom na Kitajsko (4. novembra) sem Delu poslal za objavo tekst Končati zmedo, vendar ga – kot sem domneval že v začetku – niso objavili. Prijatelju, ki ima izkušnje z novinarstvom v drugih evropskih državah, se zdi ravnanje Dela nenavadno. V evropskih uredništvih praviloma ne zavračajo člankov svojih zunanjih ministrov. Lahko jih kritizirajo, vendar jih ne cenzurirajo. (Članek sem objavil na spletni strani MZZ: http://www.mzz.gov.si/nc/si/splosno/novice/novica/article//23668/?type=98 .) Ob tem poslušamo, da vlada nadzira in utesnjuje slovenske medije. Menda omejuje svobodo izražanja. Res narobe svet. O tem pišem v omenjenem članku. Res je potrebno končati s to zmedo!

Ta informacija je morda zanimiva v luči vprašanj, ki mi jih zastavljajo v teh dneh. Zanima jih, kako komentiram Janševo izjavo, da je vlada spričo takšnih razmer pripravljena tudi odstopiti. Svoj komentar sem že v začetku meseca napisal v članku, ki mi ga niso hoteli objaviti. Kako naj bi takšne razmere vplivale na predsedovanje Slovenije, je jasno. Končati je treba zmedo, sicer je treba odstopiti.