Sami zanimivi komentarji
Po vrnitvi iz Kitajske, kjer so nas sprejemali njeni najvišji voditelji; in po obisku v Londonu, kjer sem se srečal s Tonyjem Blairom in Davidom Milibandom, sem na letalu prebral komentar znanega urednika, v katerem primerja NOB in osamosvojitev Slovenije. Pravi, da ga razprava ali npr. sklicevanje na osamosvojitev spominja na proslavljanje NOB, zaradi katerega je njegova generacija trpela 40 let.
To je daljnosežna primerjava. Če pustimo ob strani komentatorjev odnos do narodnoosvobodilnega boja, ki je bil za Slovence gotovo pozitiven zgodovinski dosežek, bi rekel, da je pomembno predvsem to, da smo z osamosvojitvijo prvič v zgodovini dobili neodvisno in demokratično državo.
Prvi sklep bi bil, da bi bilo najbolje, ko bi se odrekli tako proslavljanju NOB kot tudi proslavljanju osamosvojitve. Glede na to, da se doslej še nismo odločili za opustitev prvega proslavljanja in glede na to, da komentator poražencu na predsedniških volitvah očita proslavljanje osamosvojitve, bi sklepal, da gre za preprosto sporočilo: pozabite na osamosvojitev, vse se je začelo in končalo z NOB. Torej bo naš komentator trpel še naprej, kot je trpel 40 let?
november 13th, 2007 at 20:53
[…] znanega slovenskega urednika, a v svojo repliko je spretno vnesel obnovo dogajanja zadnjih dni. Gospod Rupel začne: Po vrnitvi iz Kitajske, kjer so nas sprejemali njeni najvišji voditelji; in po obisku v Londonu, […]
november 13th, 2007 at 21:26
Po vrnitvi S Kitajske. Ker greš NA Kitajsko in ne V Kitajsko.
november 14th, 2007 at 09:23
Tako NOB kot osamosvojitev sta svetli tocki nase zgodovine, na kateri bi morali biti ponosni vsi slovenski drzavljani. Brez NOB 40 let kasneje ne bi imeli cesa osamosvojiti.
november 14th, 2007 at 11:35
Strinjam se z dr. filomeno, naj pa mi bo dovoljeno dodati tole: mislim, da ni težava v samih proslavah, ampak v njihovi abotnosti. Tudi sam sem še doživel odmeve uniformiranih “žurk”, kjer smo mahali z zastavicami in v nedoglel peli “druže Tito, ljubičice bela…” Stari se je verjetno obračal v grobu kot ventilator (ali pa tudi ne, kdo ve), ampak mahanje z zastavicami na današnjih proslavah samostojnosti, državnosti in bogsigavedi še česa je podobno brezpomensko kot tisto otročje skakanje naokoli.
Za moje pojme je bila najboljša “proslava” tista ob 27. aprilu pred leti, ko so na oder gallusove dvorane posadili terrafolk in naredili žur. K vragu z zaslugami, narod se bo osamosvojitve vedno spomnil in nagradil tiste, ki bodo še naprej tako skromni kot so bili ob osamosvojitvi, kjer smo - v nasprotju s siceršnjim narodovim značajem - pozabili na medsebojna rovarjenja in dihali kot en mož (ali žena). Mislim, da so prav zadnje volitve pokazale, da trkanje po prsih ni v modi.
Če bo ta (ali pa katerakoli druga) oblast ob prihajajočem dnevu samostojnosti na Trg republike postavila gigantsko plesišče in ogromno ozvočenje iz katerega bodo nabijali zvoki slovenske glasbe iz časov pred in po osamosvojitvi stavim, da bo to taka žurka, da bodo o njej govorili še leta.
Če pa bomo spet poslušali kako smo svetilnik kdovekaterega stoleja, se bo pa narod premaknil na obrežje Ljubljanice, kjer se bo prav takrat dogajal vrhunec Veselega decembra.
Hočemo videti Dimitrijevega šefa in njegovo Urško, kako skupaj z rajo džuskata na Magnifica! To bi bila res prava proslava!
november 14th, 2007 at 20:35
[…] so zadnje misli g. Rupla. V svojem zadnjem blogu trdi, da bi nekateri v Sloveniji radi zanikali osamosvojitev in za vse večne čase slavili samo […]
november 14th, 2007 at 20:49
In svobodo zlato smo si vzeli sami… upam, da sprejmete tudi posledice. Pa ne mislim ne na NOB ne na osamosvojitev. Preveč kmetavzarsko ljudski postajamo. Bolj primerno se mi zdi (za vas) džuskanje na gojzarsko musko. Ampak res.
Nisem več za naše.