Dimitrij Rupel

Francoski zunanji minister Kouchner in nemški kolega Steinmeier sta v Figaro-ju in v FAZ-u objavila članek o evropski varnosti. Predvsem ju - kot še marsikoga  - skrbi napoved Ruske federacije, da bo prekinila Pogodbo o konvencionalnih vojaških silah v Evropi (FCE). Švedski kolega Bildt v današnjem blogu omenja napetost v Gruziji. Zjutraj sem po radiu slišal, da so demonstrirali in zahtevali odstop vlade v Latviji. Američani spodbujajo Izraelce in Palestince, da bi se dogovorili glede konference in da bi izkoristili dobro razpoloženje med voditeljema. Presenetljiva je bila novica o Olmertovi bolezni. Slišim, da napovedani datum srbskih predsedniških volitev (9. december) ni zanesljiv. Kosovski premier Ceku v European Voice-u objavlja članek o počasnosti in nujnosti odločanja v zvezi s statusom pokrajine.

Skrbem in težavam po svetu je nekaj domačega dodal nemški novinar Bruggmann, ki v časniku Handelsblatt piše, da “slovenski lak kaže prve odrgnine”. Tako se mu je zazdelo po pogovoru z ljubljanskim profesorjem novinarstva.

Za Delo sem napisal članek o zmedi, ki vlada pri nas v zvezi s pojmi, kot so “levica”, “desnica”, “napredno” in “konservativno”. Predlagal sem tudi, da bi z zmedo, ki seveda ni le jezikovna, končali še pred začetkom predsedovanja EU. Vprašanje, če mi bodo hoteli objaviti.

Jutri potujem na evropsko-sredozemski sestanek v Lisbono, kjer bo veliko priložnosti za pogovore o Bližnjem Vzhodu. V drugi polovici tedna pa naj bi potoval na Kitajsko, to se pravi, na Daljni Vzhod.

Mislim, da bi morali v MZZ dati čim večji poudarek vstopu Slovenije v Schengen. Ko ne bo več mejnih zapornic, se bodo čez noč zmanjšale razdalje med slovenskim Krasom ali Vipavsko dolino in tržaškim primorjem, ki spada v Italijo. Mislim, da bo čisto nov pomen dobil pojem manjšine. Brez fizičnih meja med Slovenijo in rojaki na Tržaškem, na Koroškem ali v Porabju bo težje določiti manjšino in zamejstvo. Vsi Slovenci bomo živeli skupaj v istem sistemu. Ali bo tako manj prepira, pa seveda ne vem.