Pred kosilom in po njem sem včeraj brala samo Dnevnik, Delo, Financial Times (z vikendovo prilogo) in The Times Zanimivo, Jančarjev prispevek me je malce razburil, pri branju Timesa in FTja pa sem besno iskala informacije med stranmi, polnimi reklam

“Herald v poročilu iz portugalske Mafre poudarja Putinov predlog, naj bi v Bruslju ustanovili rusko-evropski raziskovalni inštitut za človekove pravice. Predlog se mi zdi primeren. Morda bi lahko kaj storili zanj v času slovenskega predsedovanja EU.”

Seveda, tukaj mora Slovenija izkoristiti dano pozicijo in postaviti temelje takšnemu projektu. Simbioza starih demokratičnih evropskih korenin z novodobnimi ruskimi je namreč dobra in koristna. Rusiji se vse prevečkrat očita teptanje človekovih pravic, včasih upravičeno, drugič zopet ne. Vsekakor v tem vidim dobrodošlo vzajemnost. Rusiji pomagati utrditi demokracijo in s tem zagotoviti čim večjo upoštevanje človekovih pravic, Rusija pa lahko z distance nastavi ogledalo, da so tudi EU pogleda vanj in ugotovi, kje je v danem trenutku pri zagotavljanju in uresničevanju teh pravic.

Da bi se razumele človekove pravice, da bi jih lahko dobro analizirali, je potrebno razumeti tudi siceršnje družbene razmere, zgodovinske predpostavke v posameznih okoljih, pa tudi zavedanje, da so skupaj s pravicami v paketu tudi dolžnosti, ki se morajo izpolnjevati, da bi se povsem upravičilo upravičenje do pravic.

Ruski verzija Spiegla, t.j. Profil (dve številki nazaj), prihodnost predsednika Putina vidi predvsem v treh možnih variantah (ki so vse tri izjemno zanimive, vsekakor pa Putinu ohranjajo aktivno delovanje v ruskem političnem prostoru):

1) Po državnozborskih volitvah 2. decembra lahko Putin postane predsednik Dume. Po ruski konstituciji bi v tem primeru premier Viktor Zubkov izpolnjeval dolžnosti predsednika, vse do predsedniških volitev 02.05.2008.

2) Zubkov lahko že v januarju preda premierske posle Putinu in sam napove svoje kandidaturo za predsednika Ruske federacije. Če Putin hoče do konca roka izpolnjevati svojo predsedniško funkcijo, ga lahko nato njegov naslednik predlaga za novega premiera. Takšna kombinacija pa se lahko zgodi samo v dveh tednih po nastopu funkcije novega predsednika (7. maj), se pravi do 21. maja. Nato ima Duma en teden časa, da Putina potrdi kot novega premiera. Pozneje bi Duma lahko z 2/3 večino spremenila konstitucijo (kar bi se v konstelaciji Združena Rusija in Pravična Rusija, ki bosta letos tako ali tako dominirali pri beri mandatov, tudi z lahkoto zgodilo, op.k.) in močna predsedniška pooblastila prenesla na premiera.

3) V primeru, če bi se na novo izbrani ruski predsednik odpovedal svoji funkciji (denimo zaradi razlogov zdravja), bi premier (v tem primeru Putin) prevzel dolžnosti predsednika in dobil možnost razglasiti nove predsedniške volitve, na katerih bi seveda sam lahko ponovno kandidiral.

“V primerjavi s slovenskimi so ameriški, britanski in nemški časniki bogatejši z informacijami in bolj prijazni do oseb, o katerih pišejo.”

Z vašim zaključkom se tudi sam strinjam, med kvalitetne tiskane medije bi dodal tudi nekaj ruskih, ki niti ni nujno, da so provladni. Pri nam je novinarstvo pod nivojem (redkim presežkarjem se opravičujem) in če se še malo dotaknem te “borbe za sproščeno novinarstvo” - vsak pri zdravi pameti takšne čredne peticije, ki se je zgodila slovenskim novinarjem via Zgaga & Šurc ne bi nikoli podpisal… vse kar so dosegli je bila blamaža, smešenje in pluvanje v lastno skledo.

LP