Rad berem tuje časnike
Danes je nedelja, poleg tega pa smo zaradi prehoda na zimski čas pridobili dodatno uro. Prejšnji teden je bil prepoln dogodkov, danes pa teče čas znosno hitro. Dopoldne sem bil navzoč na koprski proslavi, na kateri sta Romšek in Peterle govorila o odhajanju JLA iz Slovenije. Tudi sam mislim, da lahkomiselno pozabljamo na velike dosežke v letih 1990 in 1991. To velja za mnoge naše medije in za nekatere knjižne založbe. Sam ocenjujem politične - in tudi predsedniške - kandidate po tem, kako so se vedli v težkih časih osamosvajanja. Peterle je bil takrat predsednik vlade.
Pred kosilom in po njem sem bral Delo, Financial Times, Frankfurter Allgemeine in International Herald Tribune. Drago Jančar se upravičeno jezi na naše (in nizozemske) založnike, ki so v besedilu o moderni Sloveniji pozabili na osamosvojitev. Še bolj pa sem bil vesel množice informacij v tujih časnikih. Herald v poročilu iz portugalske Mafre poudarja Putinov predlog, naj bi v Bruslju ustanovili rusko-evropski raziskovalni inštitut za človekove pravice. Predlog se mi zdi primeren. Morda bi lahko kaj storili zanj v času slovenskega predsedovanja EU.
Sicer pa so včerajšnji tuji časniki polni zanimivih poročil. Predvsem cenim, da ne mešajo informacij z avtorskimi mnenji. Posebej zanimivi so članki v FAZ (dolg analitičen članek Karla-Petra Schwarza o slovenski in evropski zgodovini; prispevek o mostu pri Neumu, s katerim bi se Hrvaška izognila bosensko-hercegovski morski obali…) in v FT (špekulacije o prihodnosti predsednika Putina, zanimivi podatki o nekdanjem blišču diplomatskega življenja…).
V primerjavi s slovenskimi so ameriški, britanski in nemški časniki bogatejši z informacijami in bolj prijazni do oseb, o katerih pišejo.
oktober 28th, 2007 at 21:40
Spoštovani dr. Rupel!
Ruski verzija Spiegla, t.j. Profil (dve številki nazaj), prihodnost predsednika Putina vidi predvsem v treh možnih variantah (ki so vse tri izjemno zanimive, vsekakor pa Putinu ohranjajo aktivno delovanje v ruskem političnem prostoru):
1) Po državnozborskih volitvah 2. decembra lahko Putin postane predsednik Dume. Po ruski konstituciji bi v tem primeru premier Viktor Zubkov izpolnjeval dolžnosti predsednika, vse do predsedniških volitev 02.05.2008.
2) Zubkov lahko že v januarju preda premierske posle Putinu in sam napove svoje kandidaturo za predsednika Ruske federacije. Če Putin hoče do konca roka izpolnjevati svojo predsedniško funkcijo, ga lahko nato njegov naslednik predlaga za novega premiera. Takšna kombinacija pa se lahko zgodi samo v dveh tednih po nastopu funkcije novega predsednika (7. maj), se pravi do 21. maja. Nato ima Duma en teden časa, da Putina potrdi kot novega premiera. Pozneje bi Duma lahko z 2/3 večino spremenila konstitucijo (kar bi se v konstelaciji Združena Rusija in Pravična Rusija, ki bosta letos tako ali tako dominirali pri beri mandatov, tudi z lahkoto zgodilo, op.k.) in močna predsedniška pooblastila prenesla na premiera.
3) V primeru, če bi se na novo izbrani ruski predsednik odpovedal svoji funkciji (denimo zaradi razlogov zdravja), bi premier (v tem primeru Putin) prevzel dolžnosti predsednika in dobil možnost razglasiti nove predsedniške volitve, na katerih bi seveda sam lahko ponovno kandidiral.
“V primerjavi s slovenskimi so ameriški, britanski in nemški časniki bogatejši z informacijami in bolj prijazni do oseb, o katerih pišejo.”
Z vašim zaključkom se tudi sam strinjam, med kvalitetne tiskane medije bi dodal tudi nekaj ruskih, ki niti ni nujno, da so provladni. Pri nam je novinarstvo pod nivojem (redkim presežkarjem se opravičujem) in če se še malo dotaknem te “borbe za sproščeno novinarstvo” - vsak pri zdravi pameti takšne čredne peticije, ki se je zgodila slovenskim novinarjem via Zgaga & Šurc ne bi nikoli podpisal… vse kar so dosegli je bila blamaža, smešenje in pluvanje v lastno skledo.
LP
oktober 28th, 2007 at 22:06
Še to:
“Herald v poročilu iz portugalske Mafre poudarja Putinov predlog, naj bi v Bruslju ustanovili rusko-evropski raziskovalni inštitut za človekove pravice. Predlog se mi zdi primeren. Morda bi lahko kaj storili zanj v času slovenskega predsedovanja EU.”
Seveda, tukaj mora Slovenija izkoristiti dano pozicijo in postaviti temelje takšnemu projektu. Simbioza starih demokratičnih evropskih korenin z novodobnimi ruskimi je namreč dobra in koristna. Rusiji se vse prevečkrat očita teptanje človekovih pravic, včasih upravičeno, drugič zopet ne. Vsekakor v tem vidim dobrodošlo vzajemnost. Rusiji pomagati utrditi demokracijo in s tem zagotoviti čim večjo upoštevanje človekovih pravic, Rusija pa lahko z distance nastavi ogledalo, da so tudi EU pogleda vanj in ugotovi, kje je v danem trenutku pri zagotavljanju in uresničevanju teh pravic.
Da bi se razumele človekove pravice, da bi jih lahko dobro analizirali, je potrebno razumeti tudi siceršnje družbene razmere, zgodovinske predpostavke v posameznih okoljih, pa tudi zavedanje, da so skupaj s pravicami v paketu tudi dolžnosti, ki se morajo izpolnjevati, da bi se povsem upravičilo upravičenje do pravic.
oktober 28th, 2007 at 23:02
LOL
oktober 29th, 2007 at 11:54
Hm, če lahko rečemo, da lahkomiselno pozabljamo na velike dosežke v letih 1990 in 1991 in ocenjujemo politične - in tudi predsedniške - kandidate po tem, kako so se vedli v težkih časih osamosvajanja, lahko deloma mutatis mutandis ocenimo, da nekateri lahkomiselno pozabljajo na velike dosežke v letih 1941-1990 in kandidate ocenjujemo po njihovem odnosu do njih.
Pred kosilom in po njem sem včeraj brala samo Dnevnik, Delo, Financial Times (z vikendovo prilogo) in The Times
Zanimivo, Jančarjev prispevek me je malce razburil, pri branju Timesa in FTja pa sem besno iskala informacije med stranmi, polnimi reklam 