Vaš itd.

..If I were blue
like Edward Hopper’s afternoon,
lift the sash to air the breeze
let my summer flush your cheek
like supine beneath
the soft and gentle season…

poje Patricia Barber

Če je tak kot ga poje ona v tej pesmi, je super!

..::..

Spet doma,
še zmeraj se poznamo vsi,
spet doma,
o glej ga, glej ga,
kje si ?
Spet doma,
je kaj novega okrog,
imaš še zmeraj
isto
cifro nog ?

Vseokrog napredek,
trgovine, hiše dvojne,
perspektive, plače trojne,
glej,
še raki hodijo naprej !
Najlepše pesmi
so o domu,
še sreča srečna je doma,
mi sosed pravi :
kakor komu,
a raje sebi,
če se da .
(Vlado Kreslin, Spet doma)

..::..

Doma ni nič novega, dobrodošli!

1. (Dostojevski)

“Draga M.,
na Boeingu 777 mi je stevardesa potem, ko sem spil komaj dva kozarčka šampanjca, zabrusila, da opitim ne strežejo alkohola. Si lahko vendarle mislite ohlost človeškega duha, ljuba moja? Tako rekoč pred petimi urami sem govoril z najimenitnejšimi osebnostmi sveta, jih očaral s svojimi domislicami, a jim v ključnem trenutku tudi dal misliti (spomnim se še gospoda Moona, kako si je po moji pripombi o Burmi zamišljeno svaljkal kravato) ter zapustil njihovo družbo s človeško, tako rekoč humano pripombo, da “letalo ne bo čakalo na tako nepomembnega človeka, kot sem jaz” - pomislite, po takšni spretni in uglajeni družbenosti mi neka kakor gospodična govori, da bi naj ne smel piti šampanjca! Nezgodo sem omenil Evropskemu kolegiju, kjer so jo sprejeli s kar največjim ogorčenjem (Solana je le težko zadrževal smeh, zagotovo uperjen na zadevno letalsko družbo).

Z zadržanimi, mešanimi občutki iz Bruslja,
Vaš D.”

2. (Joyce)

Takole bom rekel. Včasih ima človek čudovito priložnost, ko se takole pod jesenskim soncem potepa v kraju, v katerem se počuti bolj domače kot v New Yorku, da si reče: kaj pa, če bi se za trenutek počutil malce manj domače, kaj pa če je vse to okoli mene kulisa, vse te zgradbe, tista igla, ki se pretvarja, da je včasih niso nosili velikani v svojih kravatah, tista hiša, ki je Bela zgolj zavoljo svoje obledelosti, te stolpnice brez spola in to jesensko sonce s poletnimi žarki pa tisti črnci z zvok hiphopa (ne veste, če je to njihovo dretje ali pa trkanje in šumenje krvi v vaših ušesih), pa generalni sekretar OZN in moj sopotnik - Janez Janša, ki mi vseskozi nekaj hoče dopovedati, a ga zaradi šumenja ne slišim - kaj pa če je VSE le kulisa, kjer se vrši gledališka igra? Kaj bi vam takrat skakalo po glavi? All the world …, kot bi rekel tisti, ampak vi ste imenitna osebnost, šejk ni za vas (saj niste Lejla in spali ste že več kot hilijado i jedan noč), pa tudi pira ne pijete (saj nimate:

1. rdečega vratu
2. naramnic
3. hripavega glasu, s katerim rečete:

“Make it a Blue Ribbon!”

Vsega tega res nimate in vse to niste, ampak vendarle je lahko Vse, ali veste, kaj mislim?

“And all the Men and Women.”

Potem pa, ko to razmišljate pod soncem, ki se sladkobno utaplja v jeseni (kot žaba, ki se počasi kuha v skoraj mlačni vodi), se v vas zaleti neka rama, nek komolec; v vaša ušesa zleze nek šepet (Šinigojev Ebenovinološki slovar pravi, da šepet izhaja iz indoevropskega štr*, glej tudi besedo “strigalica”):

“Stagefright? At this time of year?”

3. (Hoelderlin)

Kajti težko je,
kar prihaja iz Zapada.
Veliki ptič se s tujim imenom
kiti:
“Združeni.”

Belo mesto, zadnji bran pred
Jugom:
nosi v sebi težko, polno srce
Južnjaka.
Komajda zadržali smo mu roko.

Gospod minister, upam, da ste kaj odnesli od te lekcije,

vaš Aleksander Aljehin.

Zanimivo. Škoda, da gre le za namig.

Ne glede na to, bi bila objektivnost pričakovanega sporočila iz tujine močno vprašljiva, tudi če bi šlo za obvestilo o posledično nastalem uradnem stališču. Gre zgolj za virtualna medijska spletkarjenja, ki ne morejo biti resna podlaga političnim odločitvam.

Prah se poleže, dejstva ostanejo.