Dimitrij Rupel

Kampanja pred predsedniškimi volitvami se bliža vrhuncu, vendar je večina kandidatov še vedno previdnih in obzirnih. Izjema je Zmago Jelinčič, ki predlaga, naj bi Slovenija vprašanje državne meje z Republiko Hrvaško rešila v okviru “mirovne konference o Jugoslaviji”. Predsedniški kandidat pravi, naj bi jo spodbudila Evropska unija, namen konference pa naj bi bil razdelitev nekdanjega jugoslovanskega morja.

Kandidatova ideja, ki je oživela v okviru predvolilne kampanje, je zanimiva, vendar ji - glede na svoje vedenje - ne pripisujem velikih možnosti. Predvsem menim, da si morja ni mogoče “deliti”, kot si je mogoče deliti premoženje ali dolgove.

Na primer: zelo problematična in za Slovenijo nesprejemljiva bi bila delitev Jadranskega morja na “cone”, kakršno je leta 2004 napovedala sosedna Hrvaška. Takrat je morala Hrvaška umakniti veljavnost “Zaščitne ekološke in ribolovne cone” (ZERC) za članice Evropske unije.

Slovenija ne nasprotuje varovanju okolja, morskega bogastva, ampak zemljevidom, ki spremljajo hrvaško napoved ZERC. Slovenija (poleg nje pa tudi Italija in Evropska komisija) so nasprotovale delitvi Jadranskega morja in to celo brez dogovora s tistimi, ki jih takšna delitev zadeva.

Razen tistih delov, ki so povezani z ozemlji in jih imenujemo notranje ali ozemeljske vode, je morje praviloma “odprto” in si ga ni mogoče razdeliti.

To seveda ne pomeni, da ne bi bilo mogoče določiti meja med obmorskimi državami, torej tudi meja na morju. O teh mejah se države lahko dogovorijo, lahko pa o njih odločijo mednarodne ustanove, sodišča, arbitraže itn. Države kot Slovenija, Hrvaška, Črna Gora, Bosna in Hercegovina… so nove države. Meja med njimi pred letom 1991 ni bilo.

Nove države, tudi Slovenija, so nastale po “Mirovni konferenci o Jugoslaviji”, ki se je začela septembra 1991, oz. po poročilih oz. mnenjih Badinterjeve arbitražne komisije, ki so bila sestavljena med januarjem in julijem 1992. Badinterjeva mnenja se sklicujejo na lastne ustavne in zakonske rešitve nastajajočih držav, med katere spadajo tudi odločitve o mejah.

Nove države so nastale na podlagi Mirovne konference in na podlagi izvedenskih mnenj posebne komisije Evropske unije, ki jo je vodil Robert Badinter. Ta komisija je ugotovila, da je SFR Jugoslavija razpadla in da so nekdanje republike njene naslednice. Dokončni sporazum novih držav o nasledstvu SFR Jugoslavije je bil sklenjen leta 2001 na Dunaju. O državnosti in mejah Slovenije (in drugih novih držav) je Evropska unija odločala leta 1992, nove države pa so se o medsebojnih odnosih sporazumele leta 2001.

Ko danes govorimo o državni meji med Slovenijo in Hrvaško, govorimo o uresničitvi načelnih odločitev, ki so stare najmanj petnajst let. Ko govorimo o delitvi premoženja, pa govorimo o sporazumu iz leta 2001. Treba je vedeti, da s tem še ni vse rešeno. Mirovna konferenca in sporazum o nasledstvu pa sta že za nami.