Je Slovenija res šibka?

Zagrebška dopisnica Dnevnika Tanja Borčič Bernard v članku “Prešibki za izpeljavo dogovora s Sanaderjem” (Dnevnik, 18. 9. 2007) navaja mnenje hrvaškega političnega analitika Davorja Gjenera, da je haaško sodišče edini možni arbiter za rešitev mejnega spora; da za to rešitev obstaja podpora evropske komisije; in da jo bo izpeljala do konca ena od prihodnjih slovenskih vlad. Temu sledi citat: “Janševa koalicija je zelo šibka in nima več prave legitimitete, da bi izpeljala dogovor s Sanaderjem,” meni Gjenero.

S takšnim mnenjem se je hrvaški analitik približal mnenjem (oz. domnevam) nekaterih v slovenski opoziciji. Takšno gledanje pa je vendar presenetljivo, če pomislimo, da ima aktualna slovenska vlada pred sabo več kot leto, hrvaška pa morda le dva meseca mandata. Ob tem se mi zdi - seveda s hrvaškega vidika - spodbudna misel, da gre za dogovor, ki ga lahko izpelje le močna in legitimna slovenska vlada. Če sledimo misli hrvaškega analitika, bi se morali Slovenci za izpeljavo dogovora precej potruditi in bi morali premagati določene težave. Tega truda in tega premagovanja Slovenci po mnenju hrvaškega analitika niso sposobni, ker so šibki itn.

Takšen pogled na Hrvaškem in morda tudi pri nas ni osamljen. Vendar je zgrešen. Kot sem že napisal, ima Slovenija trdno vlado in trden položaj. Če pustimo ob strani gospodarske dosežke, je najbrž nesporno, da ji je 26 držav zaupalo najvišje evropske odgovornosti. Pri Hrvaški je Slovenija pokazala dobro voljo, konstruktivnost in potrpežljivost. Najprej smo se deset let pogajali. Po koncu pogajanj je od sporazuma (Drnovšek-Račan) leta 2001 odstopila Hrvaška. Istega leta smo podpisali dunajski sporazum o nasledstvu, ki se ga Hrvaška že spet ne drži. Leta 2004 so Evropska komisija, Hrvaška, Italija in Hrvaška podpisale sporazum, da ZERC (Zaščitna ekološko-ribolovna cona) ne bo veljala za članice EU, leta 2005 smo podpisali Brionsko izjavo o izogibanju incidentom. Hrvaška teh sporazumov in izjav ne spoštuje, kot bi jih morala. 

Hrvaški komentator očitno meni, da verodostojnost in spoštovanje dogovorov pomenita šibkost. To je - oprostite - nekoliko balkanska miselnost! Slovenija se že dolgo časa izkazuje kot verodostojna in močna država, katere ugled se zaradi pripravljenosti za dogovarjanje še povečuje. V zadnjem času se na Slovenskem celo krepi zavest o potrebni enotnosti glede zunanjepolitičnih izzivov. To niso znaki slabosti.

Dimitrij Rupel 

 

12 Responses to “Je Slovenija res šibka?”

  1. ufdv Says:

    Slovenska vlada je trenutno vse prej, kot močna. Trenutno se pojavljajo jasni znaki šibkosti vladajoče koalicije in tudi usklajevalni sestanek s predstavniki političnih strank je pokazal, da Janša ni sposoben doseči poenotenja glede tega vprašanja.

    Ni dovolj, da EU Sloveniji zaupa - Slovenija bo morala to zaupanje upravičiti. Priložnost še ne pomeni, da ne bo zadeva izpadla kot popolni fiasko.

    Je pa zanimivo, da Slovensko - Hrvaški dogovor ni bil dosežen do sedaj, saj je ne glede na to, da je slovensko stran večino časa vodil Dimitrij Rupel položaj ostajal nespremenjen. Dotični zunanji minister je z izjemo mandata 1990-1992 vedno predčasno zapustil svoj položaj - in že to je dovolj simptomatičen znak glede stabilnosti - če ne drugega slovenske zunanje politike - 70% jo vodi en človek, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne zdrži 4-letnega mandata.

  2. andraz182 andraz182 Says:

    Ah, dejmo met malo zaupanja v našo državo… Šibki in nesposobni pa res nismo ;)

  3. webmaher Says:

    kruha in iger…če bi bilo vladam kaj do rešitve bi bilo to že davnej rešeno…vse kaže na to da obema stranema paše da to izrabljata za “pumpanje” ljudstva in kazanje na “neprave” probleme

  4. biz1 Says:

    Odprta vprašanja z Hrvaško dokazujejo nesposobnost zunanje politike obeh držav in pomanjkanje realnih argumentov. Slovenska zunanja politika od osamosvojitve naprej nima prave veljave v evropi in če pomislimo da jo ves čas vodi en in isti človek, se moramo resno zamisliti ali je to prava oseba na tem položaju, seveda pa bi se morala tudi ta oseba sama pri sebi zamisliti ali je prava oseba.
    Slovenija bi lahko bila dovolj močna za dosego kakršnega koli sporazuma oz. dogovora vendar se veliki večini ljudi znotraj države dozdeva, da to ni dejanska želja vlad oz. diplomacije, saj se kot vrag križa izogiba svojega lastnega ljudstva in njenega poenotenja v tem vprašanju.
    Med tem pa hrvaška diplomacija nadaljuje z enostranskimi potezami, ki bodo za njih ugodno razmejitev prej ko slej potrdili, saj bodo vzpostavili neko dejansko stanje na terenu in se tako požvižgali na zgodovinska dejstva ali pa na pravičnost (karkoli si slovenska diplomacija tudi predstavlja pod tem nazivu).
    Vsakdanje življenje nas uči da obstanejo samo tisti, ki so močni in nimajo straha da to moč izkazujejo.

  5. pet-in-g-seks pet-in-g-seks Says:

    gospod minister, čeprav se večinoma ne strinjam z vašimi besedami in dejanji, me veseli, da ste se odločili, da blogate. zna biti, da bom mogoče lažje razumel vaše delovanje na zunanjepolitičnem tepihu …

  6. Dejan Kaloh Dejan Kaloh Says:

    Neodvisno od tega posta in predhodnjih dveh, bi želel vprašati avtorja tega bloga, če je dejansko pravi dr. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister in če je, ali so to njegova osebna mnenja ali mnenja vlade. Sam menim, da so visoki državni funkcionarji nazven, torej v javnosti, smatrajo predvsem za nosilce državotvornih interesov, ne pa za opinion makerje iz čisto zasebne pozicije…

  7. klino klino Says:

    @ufdv:

    Zakaj govoriš o Dimitriju kot o neki tretji osebi, ko pa vendarle komentiraš njegov blog? :D

  8. kinkitone kinkitone Says:

    Jaz sem za naše.

  9. kolesar Says:

    g. Dimitrij, vi ste prava popestritev tega blogerskega sveta.
    Upam, da bo vaših prispevkov kar največ!!!
    Ali je Slovenija res šibka?? So nekateri kazalniki, ki jih tudi navajate,
    ki govorijo, da nismo. Vendar tale problem s Hrvaško se že čist predolgo
    vleče; luči na koncu predora pa tudi ni videti. Kaj več od tistega
    kar je dosegel Drnovšek tudi v najbolj optimalni arbitraži ne moremo
    pričakovati. Se strinjate? Javnost ima mnogokrat prevelika pričakovanja,
    na koncu pa rešitve nihče ne bo mogel izsiliti. Potreben bo dogovor
    dveh enako močnih. Vse do letos slovenski strani arbitraža ni dišala,
    še sedaj je mnogo zadržkov. Če od 1.1.2008 zalaufala hrvaška ERC
    smo pa itak “toasted”! To ni nedolžna reč.
    Torej bo dan začetka našega predsedovanja EU
    pomenil nov boleč mejnik v odnosih z Hrvaško.
    Mislili smo, da bo naša vloga v EU močna vsaj v tem oziru,
    da bi Hrvaška ne mogla uveljavljat nekaj nasprotno EU, kar ERC
    definitivno je. Nekako smo že navajeni, da smo s Hrvaško
    v stalnem sporu - že po “defaultu”, kot ste ta izraz lepo
    uporabil na proslavi v Tatrah. Mimogrede govor ste imel odličen.
    Povejte nam g. Rupel - kako je s to zgodbo o ERC -
    bomo tudi tokrat izpadli šibki??? Časa je samo še tri mesece!!

  10. Rado Says:

    Nisem prepričan, da blog Dimitrij Rupel, zares piše naš aktualni zunanji minister.

    Če pa že mu je je treba povedati, da Slovenija najbrž ni šibka, ampak je šibka njena zunanja politika. (Moja kritika, kot vidite ne leti le na “večnega” zunanjega ministra, ampak tudi in predvsem nanj).
    Ob vsem nedvomnem Rupelovem znanju se zdi, kot da nikoli ni bral zgodovinskih knjig.

    Ob vsej njegovi evropskosti mu poklanjam tale blog:

    http://rado.blog.siol.net/2007/08/25/zunanja-politika-%e2%80%93-nacelo-reciprocnosti/

  11. nichiren Says:

    nismo mi šibki in nesposobni,nego je naša vlada takšna,to se vidi po razprtijah v parlamentu kje vsaka stranka vleče na svojo stran ( se spomnite basne o ribi,raku in kozi?),to se vidi tudi po tem da že 15 let hrvati delajo kar hočejo,naši pa kot mali otroci hodijo jokat v evropo.
    naredite vsaj nekaj koristnega za slovenijo:najdite dobre argumente za mednarodno sodišče in poiščite prave strokovnjake za mednarodno
    pravo kajti v slučaju da izgubimo piranski zaliv ste za mene vsi tam gor
    zelo malo vredni.

  12. Je Slovenija res šibka? Says:

    [...] Je Slovenija res šibka? Istega leta smo podpisali dunajski sporazum o nasledstvu, ki se ga Hrvaška že spet ne drži. Leta 2004 so Evropska komisija, Hrvaška, Italija in Hrvaška podpisale sporazum, da ZERC (Zaščitna ekološko-ribolovna cona) ne bo veljala za … [...]

Leave a Reply

You must be logged in to post a comment.