Dimitrij Rupel

Zagrebška dopisnica Dnevnika Tanja Borčič Bernard v članku “Prešibki za izpeljavo dogovora s Sanaderjem” (Dnevnik, 18. 9. 2007) navaja mnenje hrvaškega političnega analitika Davorja Gjenera, da je haaško sodišče edini možni arbiter za rešitev mejnega spora; da za to rešitev obstaja podpora evropske komisije; in da jo bo izpeljala do konca ena od prihodnjih slovenskih vlad. Temu sledi citat: “Janševa koalicija je zelo šibka in nima več prave legitimitete, da bi izpeljala dogovor s Sanaderjem,” meni Gjenero.

S takšnim mnenjem se je hrvaški analitik približal mnenjem (oz. domnevam) nekaterih v slovenski opoziciji. Takšno gledanje pa je vendar presenetljivo, če pomislimo, da ima aktualna slovenska vlada pred sabo več kot leto, hrvaška pa morda le dva meseca mandata. Ob tem se mi zdi - seveda s hrvaškega vidika - spodbudna misel, da gre za dogovor, ki ga lahko izpelje le močna in legitimna slovenska vlada. Če sledimo misli hrvaškega analitika, bi se morali Slovenci za izpeljavo dogovora precej potruditi in bi morali premagati določene težave. Tega truda in tega premagovanja Slovenci po mnenju hrvaškega analitika niso sposobni, ker so šibki itn.

Takšen pogled na Hrvaškem in morda tudi pri nas ni osamljen. Vendar je zgrešen. Kot sem že napisal, ima Slovenija trdno vlado in trden položaj. Če pustimo ob strani gospodarske dosežke, je najbrž nesporno, da ji je 26 držav zaupalo najvišje evropske odgovornosti. Pri Hrvaški je Slovenija pokazala dobro voljo, konstruktivnost in potrpežljivost. Najprej smo se deset let pogajali. Po koncu pogajanj je od sporazuma (Drnovšek-Račan) leta 2001 odstopila Hrvaška. Istega leta smo podpisali dunajski sporazum o nasledstvu, ki se ga Hrvaška že spet ne drži. Leta 2004 so Evropska komisija, Hrvaška, Italija in Hrvaška podpisale sporazum, da ZERC (Zaščitna ekološko-ribolovna cona) ne bo veljala za članice EU, leta 2005 smo podpisali Brionsko izjavo o izogibanju incidentom. Hrvaška teh sporazumov in izjav ne spoštuje, kot bi jih morala. 

Hrvaški komentator očitno meni, da verodostojnost in spoštovanje dogovorov pomenita šibkost. To je - oprostite - nekoliko balkanska miselnost! Slovenija se že dolgo časa izkazuje kot verodostojna in močna država, katere ugled se zaradi pripravljenosti za dogovarjanje še povečuje. V zadnjem času se na Slovenskem celo krepi zavest o potrebni enotnosti glede zunanjepolitičnih izzivov. To niso znaki slabosti.

Dimitrij Rupel