Kje smo, kam gremo
Včeraj zvečer sem v publikaciji Svobodna misel (14. sept. 2007) prebral komentar starega znanca, pisatelja Vladimirja Kavčiča “Kje smo, kam gremo”. Nezadovoljen je - kot še marsikdo - s slovensko-hrvaškimi odnosi. Značilnost komentarja - kot še marsikaterega - pa je, da ima določene stvari za samoumevne. Kavčič domneva, da - tako piše - sta Slovenija in Hrvaška, ko sta živeli v skupni državi “kar dobro vedeli. kaj sodi k eni in kaj k drugi”, zdaj pa ne znamo uveljaviti “tistega, kar je Slovenija v okviru Jugoslavije že imela”.
Takšno razmišljanje, ki vsebuje še nekaj stereotipnih očitkov na račun aktualnih oblasti in diplomacije, seveda ne pomaga kaj veliko. Za večino Slovencev je samoumevno nekaj drugega kot za večino Hrvatov. Tako pridemo do spora. Obstaja kar lepo število točk na zemljevidu in kar nekaj zadev, pri katerih se razhajamo. V nekdanji skupni državi se nismo razhajali, ker se takrat o teh stvareh sploh nismo spraševali - pa še pustili nam ne bi, ko bi se hoteli. O spornih točkah in zadevah smo se pogajali veliko let, nakar je leta 2001 prišlo do sporazuma med predsednikoma vlad Drnovškom in Račanom. Ko sta ga obe vladi sprejeli, so se Hrvati premislili in ostali smo brez sporazuma. Leta 2001 smo na Dunaju predstavniki vseh novih držav (ki so nastale iz skupne države) podpisali sporazum o nasledstvu. Tudi tega se Hrvaška ne drži. Na Brionih smo podpisali izjavo o izogibanju incidentom. Tudi tega se Hrvaška ne drži. Nato je Slovenija po dolgem premisleku predlagala, naj bi o meji odločilo sodišče OVSE. To je Hrvaška zavrnila in predlagala drugo sodišče - v Hamburgu. Ker je hamburško sodišče pristojno samo za vprašanja morja, smo ponudbo odklonili. Zdaj smo pred tem, da se sporazumemo o novi poti. Ne vem, kaj bi od aktualne vlade in od diplomacije želel Vladimir Kavčič.
Slovenija ima v EU dobro ime in zaradi svojih konstruktivnih pobud uživa zaupanje evropskih držav. Takšna bi morala biti naša politika tudi naprej. Kolega Kavčič bi se moral spomniti, da je bruto družbeni proizvod na prebivalca v skupni državi leta 1989 znašal okrog 3.000$, današnji slovenski pa znaša okrog 23.000 $. Hrvaška ima vsaj dvakrat manjši BDP kot Slovenija. Torej se ve, kje smo in kam gremo.
Dimitrij Rupel
September 20th, 2007 at 17:18
Citat:
“da je bruto družbeni proizvod na prebivalca v skupni državi leta 1989 znašal okrog 3.000$, današnji slovenski pa znaša okrog 23.000 $.”
S statistiko se da odlično manipulirat.
Avtor je,
1) kot prvi podatek uporabil povprečni jugoslovanski družbeni proizvod (in ne slovenskega, ki je bil višji), torej razmerje 3000 : 23.000 ni pravo razmerje.
2) vprašanje je še, kako je današnji družbeni proizvod, alociran? Zdi se, da je pretežni delež tega proizvoda pri manjšini. Večina pa ima komajda kaj višje absolutne zneske. . . .
Od povprečja posameznik nima nič!
September 21st, 2007 at 17:27
Ok, glede sporazuma Drnovšek-Račan: podrobnosti sporazuma v javnosti niso toliko znane, zato me zanima, kakšna je sedaj njegova realna vrednost.
Ali je (realno gledano) ta sporazum najslabše, kar v Haagu lahko dobimo (torej bodo vse druge rešitve za nas boljše), ali pa boljšega, kot je ta sporazum, v Haggu ne moremo pričakovati?